Davek na kriptovalute v Sloveniji v letu 2025
V Sloveniji davek na kriptovalute ureja Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), ki je v zadnjih letih oblikovala jasnejše smernice, kako se posamezne vrste transakcij obravnavajo z vidika dohodnine in davka na kapitalski dobiček.
Čeprav področje še vedno velja za kompleksno, obstajajo osnovna pravila, ki jih mora poznati vsak, ki se ukvarja s kriptovalutami – pa naj gre za občasno prodajo ali za poslovno dejavnost.
V zadnjih letih so kriptovalute postale stalnica v svetu financ. Vlagatelji, podjetniki in tudi povsem običajni uporabniki se vse pogosteje odločajo za nakup Bitcoina, Ethereuma in drugih digitalnih sredstev – bodisi kot naložbo, obliko zaslužka ali kot sredstvo za vsakodnevna plačila. Toda z rastjo vrednosti in popularnosti kriptovalut narašča tudi zanimanje davčnih organov.
Razumevanje kriptovalut: več kot le digitalni denar
Kriptovalute niso le oblika digitalnega denarja, temveč tudi tehnološka inovacija, ki spreminja način prenosa vrednosti. Temeljijo na decentralizirani tehnologiji blockchain, ki omogoča varne in pregledne transakcije brez posrednikov.
Najbolj znana med njimi je Bitcoin, ki je bil predstavljen leta 2009, a danes obstajajo tisoči različnih kriptovalut – med najbolj znanimi so Ethereum, Ripple, Solana, Polkadot in številne druge.
V Sloveniji je zanimanje za kriptovalute začelo naraščati po letu 2013, ko so prve večje rasti vrednosti Bitcoina pritegnile pozornost javnosti. Takrat področje še ni bilo zakonsko urejeno, kar je povzročalo precej negotovosti pri uporabnikih in investitorjih.
Kdaj je Slovenija uvedla obdavčitev kriptovalut?
Prve resnejše smernice je FURS objavil leta 2018. V njih je kriptovalute opredelil kot neopredmetena premičninska sredstva, kar pomeni, da se zanje ne uporabljajo enaka pravila kot za denar, ampak bolj kot za delnice ali drugo kapitalsko premoženje.
To pomeni, da se pri določenih transakcijah lahko uveljavlja davek na kapitalski dobiček, medtem ko so druge vrste dohodka (kot npr. staking, rudarjenje ali airdropi) obdavčene z dohodnino.
Pri vprašanju, kako se prihodki iz kriptovalut obdavčujejo, je ključno razlikovanje med fizičnimi in pravnimi osebami, pa tudi med občasnimi vlagatelji in tistimi, ki kriptovalute obravnavajo kot del poslovne dejavnosti.
Za fizične osebe velja, da občasna prodaja kriptovalut ni obdavčena, če ne gre za dejavnost, ki se izvaja redno ali z namenom ustvarjanja dobička na dolgi rok. Če torej nekdo občasno proda nekaj kriptovalut, ki jih je kupil kot naložbo, pri tem pa ni dosegel letne vrednosti nad 15.000 evrov in ni vključil transakcije v poslovno dejavnost, potem praviloma ni obveznosti plačila davka. Vendar pa to ne velja za vse primere.
Drugače je, kadar posameznik pridobiva kriptovalute z aktivnimi metodami, kot sta rudarjenje ali staking. V teh primerih se prejeta sredstva obravnavajo kot dohodek iz drugih virov, zato so obdavčena. Enako velja za t. i. airdrope, torej brezplačno razdeljene žetone, ki jih posameznik prejme brez plačila ali nakupa. V vseh teh primerih je treba prihodke prijaviti in jih ustrezno obdavčiti.
Če fizična oseba trguje s kriptovalutami v okviru registrirane dejavnosti, pa se prihodki obravnavajo kot poslovni dohodek. To pomeni, da je oseba dolžna voditi ustrezno knjigovodstvo, plačevati prispevke in davek na dohodek iz dejavnosti. Ob tem lahko izbere med dejanskimi odhodki ali pa uporabi sistem normiranih stroškov.
Za pravne osebe, torej podjetja, ki poslujejo s kriptovalutami (npr. kripto borze, svetovalna podjetja, podjetja za rudarjenje), se prihodki obravnavajo kot del običajne poslovne dejavnosti. Dobiček iz teh dejavnosti se obdavčuje po splošni davčni stopnji, ki trenutno znaša 25 odstotkov. Posebno pozornost je treba nameniti tudi pravilni oceni vrednosti žetonov ob njihovem prejemu, saj to vpliva na ugotovitev prihodkov.
Kaj je treba vedeti o davčnih obveznostih?
Ena izmed ključnih nalog za vsakega vlagatelja ali podjetnika v kripto prostoru je skrbno vodenje evidenc. Za izračun davčne obveznosti je namreč nujno natančno beleženje vseh pomembnih informacij o vsaki transakciji. Vključno z datumom nakupa in prodaje, vrednostjo kriptovalute v evrih v trenutku transakcije ter vrsto transakcije (nakup, prodaja, menjava, staking ipd.).
Ti podatki so pomembni pri prijavi prihodkov v letni davčni napovedi. Le-to morajo fizične osebe oddati praviloma do konca marca za preteklo leto. Vse več vlagateljev pri tem uporablja specializirano programsko opremo za sledenje portfelju, kot sta CoinTracking ali Koinly, ki omogočata avtomatizirano izdelavo poročil za davčne potrebe.
Kaj pa trgovanje na tujih borzah?
Veliko Slovencev uporablja borze, kot so Binance, Coinbase, Kraken ali Bybit. Pomembno je razumeti, da lokacija borze nima vpliva na davčno obveznost, če je oseba davčni rezident Republike Slovenije. Vse dohodke – tudi tiste, ustvarjene na tujih platformah – je treba prijaviti FURS-u. Prav tako mora posameznik poskrbeti za ustrezen izračun vrednosti v evrih, kar je mogoče z uporabo uradnih tečajev, pridobljenih s strani preverjenih virov (npr. CoinMarketCap ali CoinGecko).
Kaj se zgodi, če s kriptovalutami plačamo storitev ali blago?
Uporaba kriptovalut za osebno porabo, kot je nakup blaga ali storitev (npr. avtomobila ali računalnika), je v določenih primerih oproščena obdavčitve. Če skupna vrednost takšnih nakupov ne preseže 15.000 evrov v enem letu, posameznik ni dolžan plačati davka. Nad tem zneskom pa se transakcije obravnavajo kot obdavčljiv kapitalski dobiček.
Podobno velja za darila med družinskimi člani. Če npr. starš prenese kriptovaluto na svojega otroka, se to lahko šteje kot darilo. Davek se plača samo, če vrednost darila presega 50.000 evrov letno. Tudi v teh primerih je priporočljivo, da se ob prenosu vodi jasna dokumentacija in, po potrebi, vključi davčnega svetovalca.
Obdavčitev v podjetjih in skladih
Podjetja, ki aktivno vlagajo v kriptovalute ali jih uporabljajo za nakupovanje, morajo vse transakcije vključiti v poslovne knjige. Dobiček, ustvarjen s trgovanjem ali uporabo kripta, se obravnava kot poslovni prihodek in se obdavči po splošni stopnji 19 %. Zelo podobno velja za sklade, ki vlagajo v kriptovalute – dohodki iz prodaje deležev v takšnih skladih se obravnavajo kot kapitalski dobiček, obdavčen po 25-odstotni stopnji.
Kako Slovenija primerjalno stoji v Evropi?
Slovenska davčna ureditev je v marsičem primerljiva z ureditvami v Nemčiji in Franciji. Pri njih velja podobna 25-odstotna stopnja davka na kapitalski dobiček. Nekatere države pa so znatno bolj ugodne za vlagatelje.
Portugalska na primer ne obdavčuje dobička iz kriptovalut, če gre za zasebno rabo, podobno velja tudi za Belorusijo. ZDA imajo po drugi strani kompleksnejšo ureditev. Vsaka transakcija se obravnava kot prodaja lastnine, kar pogosto vodi v obsežne in zapletene davčne obračune.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Zakonodaja, ki ureja kriptovalute, se nenehno razvija. V Sloveniji lahko v prihodnjih letih pričakujemo uvedbo novih pravil za standardizacijo poročanja, strožje ukrepe na področju preprečevanja pranja denarja (AML) ter bolj sistematizirano obdavčitev različnih vrst transakcij. To pomeni, da bodo borze morale izvajati strožjo identifikacijo uporabnikov (KYC), medtem ko bodo davčni zavezanci deležni bolj jasnih pravil glede poročanja.
Na obzorju so tudi posebne davčne olajšave ali posebne obravnave določenih kripto prihodkov, kar bi lahko pomenilo ugodnejšo davčno strukturo za dolgoročne vlagatelje in tiste, ki kriptovalute uporabljajo za razvoj tehnologij.
Ministrstvo za finance predlaga 25-odstotni davek na kripto dobičke v Sloveniji
Ministrstvo za finance je 17. aprila 2025 objavilo predlog zakona o obdavčitvi dobičkov iz trgovanja s kriptovalutami, ki predvideva 25-odstotno obdavčitev kapitalskih dobičkov iz prodaje kriptovalut v fiat valuto ali njihove uporabe za nakupe blaga in storitev. Gre za pomembno spremembo v slovenski davčni ureditvi, ki bi po sprejetju začela veljati 1. januarja 2026.
Ključne točke predloga:
-
Obdavčene transakcije: Menjave kriptovalut v evre ali plačevanje z njimi.
-
Stopnja davka: 25 % na kapitalski dobiček (razlika med nakupno in prodajno vrednostjo).
-
Poročanje: Vlagatelji bodo morali voditi natančno evidenco transakcij in dobiček vključiti v letno davčno napoved.
-
Izjeme: Menjave med kriptovalutami (npr. ETH v BTC) ter prenosi med lastnimi denarnicami ne bodo obdavčeni.
Minister za finance Klemen Boštjančič je ob predstavitvi poudaril, da je cilj zakona predvsem pravičnejši davčni sistem, ne pa nujno višji proračunski prihodki. Opozicija pa predlogu očita nepremišljenost in možnost zaviranja inovacijskega potenciala domačega kripto trga.
Časovnica:
-
Objava predloga: 17. april 2025
-
Javna razprava: odprta do 5. maja 2025
-
Predviden začetek veljavnosti: 1. januar 2026
Ta zakonodajni predlog je drugi poskus sistemske ureditve kripto davkov v Sloveniji, potem ko je bil leta 2022 predlog o 5-odstotnem davku zavrnjen. Novi predlog je širši in natančneje definiran ter predstavlja pomemben korak k pravni jasnosti na področju digitalnih sredstev.
Zaključek
Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji ni enostavna, vendar z ustreznim razumevanjem pravil, doslednim beleženjem transakcij in pravočasno prijavo prihodkov lahko vlagatelji preprečijo zaplete. Pomembno je, da se zavedamo odgovornosti, ki jih prinaša posedovanje in uporaba kriptovalut – ne le z vidika tehnologije, temveč tudi zakonodaje.
V primeru dvoma ali kompleksnih situacij je vedno priporočljivo, da poiščete pomoč izkušenega davčnega svetovalca. S pravilnim pristopom se lahko izognete kaznim in izkoristite vse prednosti, ki jih digitalni trg ponuja.
O avtorju
Amela Eskic 
